TEHNOLOG – OPTIMIZACIJA DELOVNIH PROCESOV (m/ž)
LOKACIJA: ODRANCI IN ORMOŽ
TEHNOLOG – OPTIMIZACIJA DELOVNIH PROCESOV (m/ž) Read More »
LOKACIJA: ODRANCI IN ORMOŽ
TEHNOLOG – OPTIMIZACIJA DELOVNIH PROCESOV (m/ž) Read More »
V Odrancih smo presenetili sedem sodelavcev, ki so to pomlad z nami že okroglih deset let. Hvaležni smo, da imamo med sabo tako predane in zadovoljne člane družine Carthago, ki vedno znova dokazujejo pravo vrednost podjetja – uspešno timsko sodelovanje in močno povezanost med zaposlenimi.
Vsak posameznik je svojega življenja krojač. Vsake toliko pa se je potrebno tudi ustaviti in se ozreti nazaj, kakšno kreacijo smo ustvarili in kam nas pot vodi naprej. In véliki, jubilejni dogodki so pravšnja priložnost za takšen razmislek. Tega se zavedamo vsi, zagotovo pa najbolj naši jubilantje – naših predanih sedem sodelavcev: gospa Lidija Gumilar, gospa Aleksandra Ristić, gospa Irena Horvat, gospa Vida Cvetko, gospod Davorin Pok, gospod Mirjan Pučko in gospod Roman Antolin, ki so to pomlad med nami že jubilejnih deset let.
Ob prazniku žena in dnevu mučenikov smo izkoristili priložnost in jih povabili na kratko srečanje z direktorjema podjetja, gospo Sandro Županec in gospodom Stefanom Weißom. V znak spoštovanja in zahvale za dolgoletno sodelovanje so naši jubilantje prejeli majhno pozornost in zahvalno listino za jubilejnih deset let zaposlitve v podjetju Carthago.
Ob tej prelomnici smo izkoristili priložnost za pogovor, na katerem smo sodelavce povprašali o njihovem doživljanju zadnjih desetih let v podjetju Carthagu.
Misli in spominov našim jubilantom kar ni zmanjkalo. V prijetnem pogovoru so nam zaupali, da je največji vtis v desetih letih pustilo dejstvo, koliko sprememb se je zgodilo v podjetju in kako hitro se je v tem času razvila proizvodnja. In seveda, da kljub rásti podjetje ostaja na nivoju, tako v samem delovanju kot v zaupanja vrednih odnosih.
Naše sogovornice so izpostavile, da cenijo, da je Carthago družini prijazno podjetje, da se sodelavci lahko z družinskimi člani družimo na Carthagovih družinskih piknikih. Navdušene so tudi nad možnostjo skupinskih Teambuildingov, ki ob sproščenem, veselem druženju pozitivno vplivajo na povezanost sodelavcev v ekipi.
Moški del sogovornikov pa je izpostavil predvsem, da je zanimivo spremljati rast in modernizacijo podjetja, od njegovih začetnih dni, pa vse do danes. Beseda je tekla tudi o tem, da so bili naši jubilantje med nekaj prvimi zaposlenimi na določenih oddelkih in seveda, ob samem dnevu žena, o sodelavkah – o tem, da že precejšen del zaposlenih, tudi v proizvodnji, predstavljajo Carthagovke.
Skupaj smo se spominjali tudi treh posebnih dogodkov, ki bodo sodelavcem ostali v zelo lepem spominu – eden takih je bila nepozabna prireditev ob deseti obletnici podjetja Carthago, leta 2018. Naš skupni projekt izdelave igrala Carthago Kids Line, ki smo ga v tem obdobju že kar trikrat izpeljali in tako donirali že osem igral okoliškim vrtcem in Pediatrični bolnici je izjemnega pomena, so izpostavili naši sogovorniki. Še posebej ponosni pa smo na sodelovanje z našim ambasadorjem, Tadejem Pogačarjem, in na skupne kolesarske podvige Carthagovcev.
Na vprašanje kaj bi po pestrem dolgoletnem sodelovanju sporočili bodočim novim sodelavcem in njihovemu zdajšnjemu timu, so brez pomisleka povedali, da sta ključna vztrajnost in pozitivna naravnanost. Slabe stvari je treba pustiti za seboj in iskati samo dobre. Njihov tim pa si zasluži same pohvale, so enotno izpostavili jubilantje: Kapo dol! Če bi jih lahko ocenili, bi si zaslužili deset zvezdic.
Konec našega kratkega druženja smo zaključili z glasnim sporočilom: »Na nadaljnjih 10 let!«
V letošnjem letu pričakujemo še nekaj jubilantov, katere vam predstavimo v naslednjih mesecih.
Predstavljamo vam sodelavca, ki s svojimi glasbenimi miksi na naših dogodkih in druženjih skrbi za odlično razpoloženje. Boštjan Rožman, skupinovodja v oddelku kontrole kvalitete v Ormožu je del Carthagove ekipe že od leta 2010, še dlje pa je poznan pod imenom DJ happy B. Kje najde svoj navdih in po čem je prepoznaven, nam sodelavec predstavlja v nadaljevanju.
Glasba me je spremljala od malih nog. V družini se je stric ukvarjal s tem, da je predvajal glasbo širši publiki na raznih prireditvah, tudi diskotekah. Moramo vedeti, da so daljnega leta ’90 bile potujoče diskoteke. Vsak vikend na drugem mestu ali pa gasilskem domu. No takrat, ko sem prihajal k njemu na obisk, sem seveda rad videl vse te komponente, katere je imel skrbno shranjene. Rad sem pritisnil na kak gumb, da se je glasba tudi predvajala. Nato je sledil nakup prvih gramofonov in mešalne mize. Po prve gramofonske plošče sem leta ’99 šel z vlakom v Ljubljano. Nato pa se je začelo. Večji del časa sem preživel za gramofoni, da sem osvojil ta občutek kako je delo s ploščami.
Leta 2000 prvi nastop. Sosednja Hrvaška, Varaždin, Club Extravaganza. Takrat je vsak DJ predvajal tehno glasbo in mogoče sem bil zanimiv prav zaradi tega, ker sem predvajal house glasbo. S tem sem tudi začel. Bila je to glasba, polna ameriških, angleških vokalov in trdih basov.
Nastopi za DJ pultom so se vrstili od juga Hrvaške do sosednje Avstrije, od malih klubov do velikih zabav na prostem. Prepoznavnost je bila ta, da je bilo na vseh dogodkih, kjer sem vrtel, veselo. Zato tudi umetniško ime Dj happy B. Vedelo se je, da če jaz vrtim bo to veliko smeha in dobre muzike. Organiziral sem tudi lastne dogodke, katere sem vedno oznanil pod imenom Real2Real house. Tako je vsak vedel kaj ga točno čaka. Lahko rečem, da sem od leta 2000 do sedaj ostal v vodah house glasbe, House, Deep House in Tech House zvrsti.
Mislim, da ta povezanost med občinstvom preko glasbe. Sam sem mnenja, da lahko preko glasbe komuniciraš z občinstvom na čisto drugi način. Na nekem nivoju, na višjem nivoju.
Od DJ-ja je odvisen cel večer. Se bodo obiskovalci zabavali ob ritmu, katere bo on predvajal, bo to obiskovalcu všeč in bo DJ zadržal ljudi čim dlje časa v klubu. Vse to je delo Dj-a. Eni delajo to zaradi zaslužka, eni iz strasti do glasbe. Jaz sem še vedno na strani zabave.
Kar se tiče navdiha za to predvajanje glasbe pa izhaja veliko iz spletnega radija. Po svetu je veliko klubov kateri dajejo smernice in zelo veliko radijskih postaj. Zase najdem največ navdiha prav z Španskega otoka Ibiza. Od tam prihajajo novi trendi, nova glasba se predvaja v
najbolj razkošnih klubih od najbolj renomiranih Dj-jev.
https://ibizaglobalradio.com/
https://ibizasonica.com/
Vse skupaj si zamisliš v glavi in potem kupiš ustrezno glasbo na različnih internetnih mestih.
Najbolj pomembna trgovina zame na internetu je: https://www.traxsource.com/ .
Glasba se pojavi v vsaki kulturi, zato bi jo označil kot kulturni fenomen. Je naša potreba v vseh časih. Glasba prihaja iz dna duše! Zato si poskušam pred nastopom zamisliti, kako bi potekal ta moj nastop, kateri komad bo začel naše potovanje z obiskovalci in potem začneš prenašati svoje misli preko velikih zvočnikov do poslušalca, katerega dobesedno zapelješ. Tukaj je ena malo vzporednica pri vozilih: Zamisel v glavah naših sodelavcev za dizajn, konstruktor da načrt, na traku se izdela, kupec se pa odpelje na sanjsko potovanje.
Našo sodelavko iz obrata v Ormožu že od mladih nog spremlja nogometna žoga – napadalka v Slovenski ženski nogometni ligi je v članskem prvenstvu prvič zaigrala v sezoni 2016/17. Tako rekoč dve »sezoni« kasneje pa se je Ines Krajnc pridružila tudi naši ekipi in nato v sezoni 2020/21 še Slovenski ženski futsal ligi. Carthagovka v nadaljevanju spregovori o svojih športnih uspehih in pomenu ekipnega sodelovanja.
Z nogometom sem se praktično srečala že tako rekoč skoraj od rojstva, saj živim tik ob igrišču in mi je vedno bilo zanimivo gledanje treningov in nogometnih tekem. S prijatelji pa smo tudi že sami od malih nog vedno igrali nogomet ali kakšne druge športe, ki so povezani z žogo.
Sama sem se podala v treniranje nogometa pri osmih letih, ampak ker takrat še niti sama nisem vedela, da punce tudi lahko trenirajo, sem do 16. leta, kot je dopuščalo pravilo na zvezi, igrala s fanti. Ker pa po 16. letu punce več ne smejo igrati s fanti, se je moja kariera nadaljevala na Ptuju z u17 žensko ekipo. Kasneje sem takoj po dopolnjenih 18. letih svojo člansko pot nadaljevala pri ŽNK Maribor Tabor. Ker pa je na žalost Maribor Tabor zaprl žensko ekipo sem si morala najti drugo rešitev in takrat me je pot odnesla v ŽNK Radomlje, katerega barv nisem dolgo zastopala saj mi časovno in po oddaljenosti od doma ni več zneslo. V tem času sem se čist po naključju pridružila ženski ekipi futsala, ki pa mi je takoj prirasel k srcu zaradi dinamičnosti in hitrosti igre. Trenutno pa zastopam in nizam uspehe pri WFC Drava Ptuj in KMN Slovenske Gorice.
Najbolj ponosna sem na to da smo s futsal ekipo postale prve pokalne prvakinje v Sloveniji leta 2021/22. Potem so še tudi individualna priznanja kot so na primer najboljša igralka, najboljša strelka. Seznam želja ostaja vsako leto isti, osvojitev dvojne krone, torej osvojitev naslova državnih prvakinj in pa osvojitev naslova pokalnih prvakinj. Ker pa zastopam tudi barve Slovenske ženske reprezentance pa je seveda tudi cilj uvrstitev na evropsko kot tudi na svetovno prvenstvo.
Obe ekipi mi pomenita veliko, zaradi tega, ker ko v ekipi en delec manjka se poruši celi sistem in zato mi je zelo všeč da se pri eni in drugi ekipi dopolnjujemo in si pomagamo, ko nekaj ne gre tako kot bi moralo. Z drugimi besedami vsi za enega in eden za vse. Brez ekipnega dela bi bilo nemogoče funkcionirati, me veseli da imamo v obeh ekipah ekipne igralce, zato se v obeh počutim zelo dobro.
Sodelavec Jože Bobovec je bil del začetne ekipe Carthaga leta 2008, ko smo pričeli s proizvodnjo v Odrancih. In tako raznolika kot je bila njegova pot v Carthagu, tako raznolik je njegov prosti čas. Med drugim je Jože namreč tudi tisti, ki ponavadi v fotografski objektiv ovekoveči naše dogodke in druženja. O vsem, kar ga zanima, od fotografije do starodobnikov, nam sodelavec iz oddelka OC&IT zaupa v nadaljevanju pogovora.
Strast, oziroma veselje do fotografije sega v otroštvo. Spominjam se krasnih poletnih počitnic na morju, ko mi je oče prvič pokazal kako se rokuje s fotoaparatom. Nekaj let kasneje mi je brat podaril moj prvi fotoaparat, ki je ujel marsikateri utrinek moje mladosti.
Malce kasneje je prišla strast do mopeda, ki se je kasneje razvila v strast do starodobnikov.
Oče je konec mojega šestega ali sedmega razreda kupil moped od sosede. Moped je bil Tomos Automatic T, pogovorno mu rečemo Tomos Laura ali Tomos jermenar. Tisti trenutek sem bil vse drugo kot navdušen na tistim mopedom, saj so vrstniki vozili lepe nove mopede. Moj pa je imel »patino« in izgledal je star. Takrat še nisem dobro razumel, da ni vse v novem sijaju, ampak da je zanimiva zgodba mopeda in njegovih voznikov. Posledično se je ob prvih tehničnih težavah razvilo tudi zanimanje za tehniko in mehaniko vozil, in kako le te popraviti.
Nasplošno me navdušuje tudi tehnologija in njena povezava z umetnostjo, saj se v moji sobi najdejo tudi 3D tiskalnik in laserski izrezovalnik, s katerima skušam včasih sebi in bližnjim estetsko olepšati dom in okolje.
Težko bi se odločil za najljubši motiv in najljubšo cesto.
Do sedaj se je zbral pri meni že mozaik potujočih pisanih utrinkov in njihove zgodbe.
Različne zgodbe v domačem okolju, iz potovanj ali spontanih srečanj so tiste, ki polnijo spomin mojega življenjskega potovanja.
Najti in vzdrževati dobro ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem.
Svet okrog sebe živeti s široko odprtimi očmi in opaziti tudi male stvari, ki se nam zgodijo. Biti pozoren in zaznati večino detajlov življenja in jih lepo združevati v celoto.
Da ne bi pozabil na smeh in bi razvijal dobre ideje, ter kreativno domišljijo.
Pred kratkim sem postal skrbnik črnemu labradorcu z imenom Oto, ki je zelo radoveden.
Predstavljamo vam Janjo Belcl, eno izmed sodelavk in sodelavcev, ki so polepšali notranjost naših igral Carthago Kids Line. Zahvaljujoč slednjim so tako naša igrala resnično edinstvena in unikatna – kje drugje pa si še lahko ogledate umetnine naše skupinovodkinje z oddelka Malibu Van v Ormožu vam predstavljamo v nadaljevanju.
Za likovno ustvarjanje sem se navdušila že v osnovni šoli, sprva so bili to le svinčnik in suhe barvice. Ko sem to tehniko osvojila, sem prešla na ustvarjanje z akrilnimi barvami. Na začetku mi kakšna risba ni uspela, pozneje pa sem z vztrajnostjo in voljo pridobila ta »dober« občutek, ki ti že vnaprej da vedeti, da ti bo uspelo. Moje umetnine večinoma krasijo otroške sobe, veliko poslikav na razne materiale (steklenice, platna, lončene posode) pa najdemo po domovih kot spominke s posvetilom ob posebnih priložnostih.
Nimam ravno najljubšega motiva, res pa je, da zelo rada rišem za otroke, torej otroške motive. Pri ustvarjanju se največkrat prilagodim posamični situaciji, v sliki poskušam poustvariti to, kar si nekdo zaželi.
Vsekakor je velika prednost, če imaš talent in izkušnje, ampak brez zavzetosti in osredotočenosti, ki sta resnično pomembni za doseganje ciljev, ne gre, pa naj gre za umetnost ali za moj delovni dan na oddelku.
Carthagovec Davorin Pok že skoraj celo desetletje združuje dve strasti – avtodome in košarko. Sodelavec na oddelku skakačev in trener mladih košarkaric spregovori o usklajevanju službe in prostega časa v nadaljevanju.
Svojo trenersko pot sem začel že kot igralec pri košarkarskem klubu Radenska. Hitro sem spoznal, da bi rad svoje znanje prenašal na mlajše igralce in igralke. Tako sem pred 15 leti dobil ponudbo pri ženskem košarkarskem klubu Pomurje in jo z veseljem sprejel. Letos imam pred sabo še en nov izziv, namreč od sedaj naprej sem trener tudi fantovske ekipe pri Košarkarskem klubu Murska Sobota, kjer treniram selekcijo U16. Treninge imamo v različnih dvoranah v Murski Soboti, tekme pa igramo na Osnovni šoli I Murska Sobota in v gosteh.
Kot trener sem zelo zahteven do sebe in igralcev/igralk, saj želim na vsakem treningu napredovati. Rad se poglobim v vsak detajl košarkarske igre. V svojem poklicu trenerja se pogosto srečujem z izzivi, da kateri otrok oziroma starš ne sprejme takega načina dela oziroma rabi dalj časa, da ga sprejme, saj je pri treningu potrebno veliko odrekanj, discipline, samokontrole ipd. Moje mišljenje je, da se vsak otrok, ki trenira nek šport, pripravlja tudi za življenje naprej. Od vsega se mi v spomin vtisne najbolj, ko me na cesti sreča bivši igralec ali igralka in nosi na sebi velik nasmeh ter me z njim pozdravi. Takrat vem, da sem pustil poseben pečat v življenju posameznika.
Da uskladiš službo in trenerstvo pogosto ni enostavno, ampak, če delaš oboje z veseljem se vse da. Zraven tega potrebuješ tudi družino, ki razume tvojo strast in te pri tem vzpodbuja. Vzporednic med delom na tako velikem podjetju in kolektivnim športom je veliko. Košarka mi je dala veliko za življenje, saj se zlahka znajdem pri delu v kolektivu, rad sem med ljudmi, poleg tega pa sem dobil veliko delovnih navad.
Andrej Rotar pravi, da geslo »Nič mi ne manjka«, kot se je glasila akcija Paralimpijskega komiteja Slovenije, najbolj ponazarja njegov pogled na življenje invalida. Del Carthagove ekipe je Andrej Rotar že od začetka leta 2017 in po preboleli bolezni v letu 2018 je parakolesarstvo dejavnost, ki najbolj zaznamuje njegov vsakdan.
Ročno kolo sem si omislil že zelo zgodaj po preboleli bolezni. Na začetku sem bil tako šibek, da se mi je zdelo nemogoče, da bom šel kdaj z njim na cesto. Zato sem kolo nadgradil z elektro asistenco in z njeno pomočjo napravil prve kroge po bližnji okolici. Ti krogi so bili vedno daljši in hitrejši, zato je rasla tudi moja samozavest. Hitro je prišel čas za vožnje brez elektro pomoči. Vožnje sem objavljal na družbenem omrežju Strava, kjer je moj trud in hiter napredek opazil selektor državne parakolesarske reprezentance Luka Kovic, ki me je povabil v parakolesarsko reprezentanco Slovenije in postal moj trener.
Moja prva tekma je bila v Belgiji med mestoma Brugge in Ronse, dolžine 88 km. Mojega veselja je bilo kaj hitro konec, saj sem bil zaradi s kolesa odpadlega varnostnega odbijača diskvalificiran že med tekmo. Tako sem kot rekreativec prevozil progo izven tekmovanja po pločnikih v normalnem prometu, za trening. Bila je precej grenka izkušnja.
Druga tekma je bila teden dni pozneje v mestu Ostende ob atlantski obali. Tekme v Ostendeju so štele za svetovni pokal v organizaciji svetovne kolesarske zveze UCI. Najprej je bil kronometer dolžine 20 km. Vreme je bilo zelo hladno, vetrovno in deževno. Končalo se je tako, da sem dosegel 15. mesto in prvih 6 točk za UCI lestvico. Tretja tekma pa je bila cestna dirka v Ostendeju, dolžine 70 km, kjer pa sem bil 14. , 7 točk za UCI lestvico. Sledile so še druge tekme, vsaka je prinesla kakšno novo izkušnjo.
V prvem letu 2021 sem zbral 35 točk in dosegel skupno 16. mesto na svetovni UCI lestvici, v letu 2022 pa 51 točk in skupno 27. mesto. V letošnjem letu sem si v začetku leta poškodoval ramo in nisem resno treniral vse do meseca junija, tako da nimam omembe vrednih mednarodnih rezultatov. Sem pa vseeno postal državni prvak Slovenije v kronometru za leto 2023.
S parakolesarstvom se nisem začel ukvarjati iz tekmovalnih ambicij. Že pred invalidnostjo sem bil kolesar in je ta šport bil logično nadaljevanje. S samimi uspehi se nisem nikoli obremenjeval. Osebno pa mi največ pomeni osvojeno drugo mesto na tekmi evropskega pokala v Puchovem na Slovaškem in pa prevoženih 176 km v 6 urah na ultramaratonu za evropski pokal Slo24ultra v Dobrovniku. Poškodba rame me je oddaljila od POI v Parizu 2024. Spoznal sem, da tekmovalno parakolesarstvo na vrhunskem nivoju morda ni več zame, saj pri moji starosti lahko bolj škoduje mojemu zdravju kot pa koristi. Udeleževal se bom predvsem nižje rangiranih tekmovanj. Kot turist si želim prevoziti kakšno najslavnejšo gorsko etapo Francoske, Italijanske in Španske pentlje. Prevoziti želim Camino de Santiago. Malo iracionalno željo pa imam postaviti svetovni rekord v vožnji na 24 ur, ki trenutno znaša 649,85 km.
Potovanje z avtodomom Carthago je izkušnja luksuznega življenja na štirih kolesih. Z našimi vrhunskimi polintegriranimi in integriranimi modeli boste vedno potovali udobno, domačno in varno – ne glede na to, kam vas bo pot zanesla. Carthagova vozila vas bodo očarala že od daleč s svojo edinstveno zasnovo. Opremljena so z vsem, kar prinaša potovanje na najvišji ravni: visokokakovostno oblikovanje z elegantno notranjostjo avtodoma, najboljšim razgledom in občutkom prostora.
Avtodomi Malibu so popolni sopotniki na cesti. Vse od kompaktnih modelov s krajšo dolžino vozila in nižjo težo do modelov comfort plus z največjim razpoložljivim prostorom in potovalnim udobjem – za vsakogar se najde pravi tip vozila. Integrirana in polintegrirana vozila Malibu imajo posebnosti in prednosti, ki jih v tej kombinaciji drugi avtodomi v tem razredu na trgu nimajo. Občutite jih lahko skozi številne funkcionalnosti, udobje, v večjem prostoru za shranjevanje in boljšem počutju. Kaj sporoča prvi vtis, postane jasnejše, ko pogledate bližje: ponuja veliko dobro premišljenih podrobnosti in preprosto več vsega – denimo izjemen občutek prostora, prostoren dnevni prostor ali edinstveno dvojno klet vozila z ogromnim prostorom za shranjevanje. Avtodomi Malibu so kot vaša sanjska soba na kolesih.
Obstaja veliko vanov, a le en Malibu Van. To je vozilo inovacij. Je utelešenje naših idej in prav vsak med njimi pooseblja več kot 40 let izkušenj in inovativnosti izdelave – ustvarjen je na podlagi dolgoletne prakse, kar lahko občutite na vsakem kilometru vaše poti. Prežema ga edinstveno udobje bivanja in spanja, velik in prefinjen prostor za shranjevanje z največjo funkcionalnostjo, pa tudi izjemen, ekskluzivni dizajn. Malibu Van je popoln počitniški sopotnik, saj združuje priročne dimenzije kombija z udobjem velikega avtodoma in je zato idealen za vse vrste potovanj. Malibu Van zato predstavlja najboljše, kar lahko ponudi van v svojem razredu.
